1 izgubiti upanječe ČLOVEK obupa |ali| obupa nad drugim ČLOVEKOM ali neko SITUACIJO, izgubi upanje, da bi se rešil iz težkega položaja - kdo obupa
- kdo obupa, ker
- kdo obupa, saj
- kdo obupa nad kom/čem
- kdo obupa zaradi česa
KDO/KAJ - Veliko ljudi je brez dela, mnogi so celo obupali.
- Že kar nekaj časa je od obiska obeh dežel in moji sopotniki so najbrž že obupali, ker še vedno nismo ničesar zapisali o tej poti.
- Nekateri tudi obupajo, saj vaje in koncerti vzamejo veliko časa.
- Ko je obupala nad iskanjem, je o izginulem soprogu obvestila policijo.
- Kitajci so že skoraj popolnoma obupali zaradi neuspelih poskusov, da bi ohranili orjaške pande, ki jih tam živi samo še okrog 1000.
PRISLOV+GLAGOL - Smo torej premalo potrpežljivi, prehitro obupamo ?
- Mislila sem, da bom umrla, da me bo kar zemlja pokrila, povsem sem obupala.
PRISLOV+ZANIKANI GLAGOL - Nikoli ne obupajte !
- Zaupala sva zdravnikom, si bila drug drugemu v oporo in predvsem - nikoli nisva obupala.
ZANIKANI GLAGOL+NEDOLOČNIK - Ne smete obupati, kar pogumno naprej.
- Samomor nikakor ni rešitev, saj ni nič tako črno, kot se zdi na začetku, zato ne smeš obupati in se kar tako vdati.
PRIDEVNIK+VEZNI GLAGOL+GLAGOL - Če se nam je do zdaj kakšna sobna rastlina posušila, še ni treba obupati.
- Hudo je, če se zveza raztrga, toda zato še ni treba obupati.
ZANIKANI GLAGOL+NEDOLOČNIK - Žreb nam je izbral res močnega tekmeca, toda zdaj ne gre obupati.
- Trenutne razmere v kmetijstvu niso rožnate, kljub vsemu pa ravno zdaj, ko se vse bolj približujemo evropskim integracijam, ne kaže obupati.
Na vrh |
